Cene plemenitih kovin pred norim vzponom?

Trenutni nivoji cen zlata in srebra signalizirajo na močno rast cen

Ko sta v sredini leta 2011 ceni zlata in srebra dosegli rekordne vrednosti, si je redko kdo predstavljal, da bi kovini lahko naslednjih 6 let v ceni drseli navzdol. A prav to, kar večina laične javnosti ni pričakovala, se je uresničilo – kot po navadi. Vse od sredine leta 2011 pa vse do decembra 2015 sta ceni zlata in srebra izgubljali na svoji vrednosti in ob koncu leta 2015 dosegli tudi dno. Od takrat smo videli večji cenovni vzpon, ki je trajal do sredine leta 2016, od takrat pa vse do začetka letošnjega julija pa smo vnovič spremljali padanje cen obeh kovin. Zdaj smo, kot vse kaže, dosegli novo dno pri plemenitih kovinah in smo – kot vse trenutno kaže – doživeli preobrat v izjemen novi rastoči trend.

Torej, čakati je bilo potrebno dolgih 18 mesecev, da se trenutno vnovič soočamo z izjemno nakupno priložnostjo na trgu plemenitih kovin, podobno tisti iz  decembra 2015. Zakaj bi ravno tovrstno gibanje na trgu z veliko gotovostjo označili kot preobrat trenda, bomo pojasnili z naslednjimi točkami:

1.Sentiment investitorjev

Sentiment oziroma obnašanje investitorjev je bilo v zadnjih mesecih vse bolj črnogledo za plemenite kovine. V zadnjih tednih je bilo mnenje ˝javnosti˝ za plemenite kovine tako pesimistično kot decembra 2015, tik pred obratom trenda navzgor. To je lahko zelo močan pokazatelj, sam je načeloma ˝javnost˝ vedno v zmoti, ko pride do največjih obratov na borzi. Povpraševanje po fizičnih plemenitih kovinah se sicer v tem obdobju ni kaj prida zmanjšalo, večji nakupi Rusije, Indije in Kitajske ter prenekaterih večjih institucionalni investitorjev pa dokazuje, da nekateri vedo, kaj se pripravlja na trgih.

Moder graf na spodnji sliki nam prikazuje razpoloženje investitorjev glede razvoja cene srebra in je na pesimističnih nivojih kot ob koncu leta 2015, ko se je pričel vzpon cene srebra.

2. Dolg in obrestne mere

Investitorji in vlagatelji so v zadnjem obdobju vedno znova verjeli, da lahko centralne banke z normalizacijo obrestnih mer poganjajo borzne indekse, ohranjajo mirno situacijo na finančnih trgih in hkrati kontrolirajo nakopičeni dolg. A to vsekakor ne drži. Novo nakopičeni dolg in z njimi povezani izvedeni finančni instrumenti so na takšnih rekordnih nivojih, da bi vsak poskus kontrole pognal obrestne mere v nebo. Zaradi tega so centralne banke v resnici samo pred eno samo možnostjo – monetizacija dolga skozi inflacijo. Ko bodo investitorji to končno razumeli, se bo inflacija vrnila in postala gorivo za rast cen zlata in srebra.

Spodnji grafični prikaz nam daje vpogled v višino obrestne mere ameriške centralne banke FED v obdobju različnih guvernerjev. V letu 2008 ob nastopu krize je takratni predsednik Ben Bernanke znižal obrestne mere praktično na ničlo, zdajšnja predsednica Janet Yellen jih še ohranja, a je kljub temu že pričela s postopnimi minimalnimi dvigi, ki jih trg ne prenaša najbolje.

Image result for history of interest rates in us 2017

 

3. Trgi v balonu pred resno korekcijo?

Ameriški in še nekateri borzni indeksi po svetu trenutno še vedno vztrajajo v rastočem trendu in dan za dnem podirajo nove rekorde. Zdaj imamo tako že od leta 2009 neprekinjeno rast določenih borznih indeksov (Dow Jones, S&P 500, NASDAQ, itn…), indikator volatilnosti VIX pa je na rekordno nizkih nivojih. Po domače: Investitorji so zelo zaverovani v to, da se bo bikovski trend na teh trgih še vedno nadaljeval in praktično sploh ne pričakujejo, da bi se lahko zgodilo kaj drugega. Zgodovinsko gledano smo v drugem najdaljšem bikovskem trendu rasti cen delnic in če gre verjeti 30 finančnim profesionalcem, ki so podali intervju za portal Market Watch, se bo trenutno stanje na trgu končalo v roku naslednjih 12 mesecev. Ohlapna monetarna politika zadnjih let in gibanje cen delnic sta namreč izjemno povezana in prihodnji morebitni dvigi obrestnih mer s strani FED-a bi lahko pognali delnice v prepad – poleg preostalih dejavnikov in ostrih razmer, ki trenutno vladajo na trgu.

Spodnji graf nam prikazuje rasti in padce indeksa S&P 500 v zadnjih 30 letih. Kot vidimo, imamo v trenutnem trendu več kot 8 let zaporedne rasti brez večjih korekcij.

Ne smemo pozabiti tudi na Shillerjev PE kazalnik, ki prikazuje povprečje P/E kazalcev delnic v S&P 500. Trenutno je namreč kazalec cene/zaslužka podjetij na rekordnih 30, kjer je bil že leta 1929, a še vedno pod nivoji leta 2000, kar opozarja na to, da bi trend rasti največjih delnic lahko še trajal nekaj časa. Seveda pa kazalec opozarja na precejšnjo pregretost na borznih trgih, kar bi veljalo upoštevati. Ker so plemenite kovine redek naložbeni razred, ki je še vedno podcenjen, lahko ob begu glavnine kapitala pričakujemo povečano povpraševanje ravno po sektorju plemenitih kovin.

Spodnja slika prikazuje trenutne nivoje Shiller-jevega kazalca, ki je, kot lahko vidimo, na istih nivojih, ki so bili doseženi leta 1929.

kwn-greyerz-iii-7232017

4. Vse več sposojenega denarja na borzi

Ohranjanje umetno nizkih obrestnih mer, ki še vedno velja za enega največjih eksperimentov centralnih bank v zgodovini, je ustvarilo okolje, v katerem povprečni vlagatelj veliko raje ˝poceni˝ denar izkorišča za borzne nakupe delnic in preostalih instrumentov, ki mu omogočajo boljši in višji donos kot držanje gotovine ali depozit na banki. Ravno iz tega razloga se je dolg vlagateljev (margin debt), ko si lahko izposodijo sredstva od svojih borznih hiš (brokerjev), premaknil na rekordne nivoje, tudi v primerjavi s preteklima dvema krizama – leta 2000 in leta 2007. Trenutno tudi ta pokazatelj kaže na to, da so trgi dosegli svoje vrhove ali pa so zelo blizu njih.

Spodaj prikaz trenutnega dolga investitorjev (rdeči graf) ter gibanje indeksa S&P 500 (moder graf).

kwn-greyerz-iv-7232017

5. Zlato in srebro sta varno pribežališče

Ob vseh tehničnih slikah in analizah gibanja cen zlata in srebra smo si lahko enotni, da smo najverjetneje pred dnevi doživeli večji preobrat v nov naraščajoči trend, ki bi lahko kratkoročno gledano (od 6 do 9 mesecev) cene zlata pognal do 2.000, srebra pa do 30 dolarjev za unčo. Obe kovini sta v zgodovini vedno odigrali svojo vlogo varnega pribežališča vlagateljev, ko so se na borznih trgih dogajale večje korekcije navzdol. Ne le to, zlato in srebro sta zaradi manipulacije cen danes videti smešno poceni v primerjavi z različnimi borznimi indeksi in tako ponujata še precej ugodno vstopno točko tudi za iskanje donosov v prihodnjih letih. Lahko se nam zareče, a verjetno tako nizkih cen plemenitih kovin nekaj časa v prihodnosti ne bomo več videli.

Veliko kazalcev – tako tehničnih, kot tudi fundamentalnih – kaže na izjemno priložnost na trgu plemenitih kovin. Izkoristite jo lahko skozi nakupe fizičnega zlata in srebra ali pa preko borznega računa investirate v najboljše rudarske delnice (ki imajo ob teh izgledih na trgu še nekoliko večji potencial rasti), ETF sklade, itn… Za profesionalno asistenco ob vstopu na trg in predvsem za obvladovanje tveganj tekom investiranja smo vam na voljo!

Kot vse kaže, v letošnjem poletju ne bo vroče le v naši okolici, ampak tudi na borznih parketih!

Matjaž Štamulak, investicijski in finančni svetovalec



Za zagotavljanje pravilnega delovanja spletna stran uporablja piškotke, ki ne shranjujejo vaših osebnih podatkov. Več

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Zapri